Črpalka za celulozo, znana tudi kot dvo{0}}črpalka za celulozo, je hidravlično zasnovan transportni stroj, ki uporablja načelo »relativnega sesanja, relativne blokade« teorije dvo{1}}faznega toka. Ta zasnova zagotavlja, da je hidravlična zmogljivost komponent pretoka črpalke v skladu z zakoni dvofaznega pretoka trdne-tekoče-faze, s čimer se zmanjša razmaščevanje in obraba komponent pretoka zaradi celuloze ter izboljšata učinkovitost in življenjska doba črpalke. Pulpne črpalke se uporabljajo predvsem za transport celuloze s koncentracijo pod 6 %. Kot transportna-oprema za splošne namene se pogosto uporabljajo tudi pri rafiniranju sladkorja, čiščenju mestnih odplak, kemični, rudarski, metalurški in energetski industriji.
Črpalke za celulozo imajo pomembne prednosti, kot so visoka učinkovitost in varčevanje z energijo, odlična odpornost proti kavitaciji, dolga življenjska doba, visoka-koncentracija, delovanje brez-zamašitev, primerna struktura in priročno vzdrževanje. Njihova delovna učinkovitost je v povprečju za 3-10 odstotnih točk višja kot pri običajnih črpalkah za celulozo, kar prihrani 15-30 % pri porabi energije. Njihova dejanska življenjska doba se lahko poveča za 2-3 krat in lahko prenesejo koncentracijo celuloze do 6%. Glava črpalke ima strukturo odpiranja spredaj in zadaj, kar omogoča demontažo in vzdrževanje brez razstavljanja cevovoda; Za razstavljanje in vzdrževanje zadostuje preprosto premikanje motorja nazaj.
Glede na koncentracijo pulpe, ki se črpa, lahko črpalke za pulpo razvrstimo v črpalke z nizko-konsistenco (koncentracija %), črpalke s srednjo-konsistenco (7 % manj kot ali enako koncentraciji %) in črpalke z visoko-konsistenco (koncentracija večja ali enaka 16 %). Običajne črpalke z nizko{6}}konsistenco lahko nadalje razvrstimo glede na strukturo rotorja na odprte/pol{7}}odprte črpalke, eno-/dvo{8}}kanalne črpalke, vrtinčne črpalke in spiralne centrifugalne črpalke itd.
